Komunikacija poteka ves čas, če se ljudje tega zavedamo ali ne. Oblike komunikacije se skozi čas spreminjajo. Komunikacijski kanal postaja iz dneva v dan drugačen.

Nekoč so ljudje komunicirali zgolj osebno, potem so prišla pisma, telegrami, telefoni. V preteklosti je komunikacija tekla počasi, za prenos sporočil in podatkov je bilo potrebno več dni, celo mesecev.

Danes je slika komunikacije popolnoma drugačna. Prenos podatkov, informacij je takojšen, lahko je zvočen in hkrati vizualen. Oddaljenost med oddajnikom in prejemnikom ne predstavlja težave. Ko sedimo za računalnikom in se povežemo na splet imamo svet dobesedno na dosegu roke. S pomočjo Instant Messaging programov v realnem času prenašamo in dobivamo podatke, ki jih potrebujemo. Večina najstnikov ne zna več živeti brez Messanger-ja. To je postal njihov način komunikacije. Vedno več odraslih se prav tako poslužuje IM za neformalne pogovore in v poslovne namene. S tem prihranijo čas, denar, saj je delo opravljeno hitreje.

Vendar vse ni samo pozitivno. Vedno se najdejo slabosti. Mladostniki pozabijo na svoje obveznosti, pogosto komunicirajo na neprimeren način. Izgubljajo se osebni stiki. Ostajamo brez najpomembnejšega dela komunikacije: izraza na obrazu, drže telesa in dobro se zavedamo, da telesni znaki v komunikaciji predstavljajo večji del sporočila. Človek lahko še tako razglablja kako pošten je, da nam želi najboljše, vendar, kadar nas ne gleda v oči in mu obraz trza, vemo, da laže, kljub njegovemu sladkorečju. Telo je tisto, ki ga izdaja in v IM tega ni. Ni več osebnega stika. Ljudje si dovolijo več kot bi si, kadar direktno komunicirajo. Večini ljudi ne predstavlja ovire napisati marsikaj, kako pa v realnosti?

Sama se IM ne poslužujem - razen občasnega pošiljanja SMS spročil ter nujne komunikacije v BB (BlackBoard-u). Kadar si želim neformalnega pogovora preferiram oseben stik, ne pride mi na misel sesti za računalnik in 'klepetati'.